Pivka
Pivka Šent Peter na Krasu (do 1952) | |
|---|---|
Železniška postaja, zadaj levo je jedro pri cerkvi sv. Petra, desno pa predel Radohova vas | |
| Koordinati: 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E / 45.6804528°N 14.1963833°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | |
| Površina | |
| • Skupno | 6,59 km2 |
| Nadm. višina | 554 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 2.246 |
| • Gostota | 340 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6257 Pivka |
| Zemljevidi | |
Pivka - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Pivka |
| RKD št. | 16019 (opis enote)[2] |

Pívka (do leta 1952 Šent Peter na Krasu;[3] italijansko San Pietro del Carso)[4] je naselje in središče istoimenske občine v Zgornji Pivki na Notranjskem.
Opis
[uredi | uredi kodo]Naselje se nahaja v Pivški kotlini, ki je razgibana dolina med višjimi dinarskimi planotami (Nanosom, Hrušico, Javorniki in Snežnikom), Brkini in Krasom. Zgornji del kotline med Snežnikom in Prestrankom se imenuje Zgornja Pivka, spodnji del kotline med Postojnskimi vrati in Nanosom pa Spodnja Pivka. Razpotegnjeno in deloma urbanizirano naselje danes sestavljajo trije ločeni deli: Vas (prvotni Šentpeter na Kranjskem), ki je najstarejši del, Radohova vas pod Primožem ter Hrastje, zaselek na klancu, kjer se cesta prevesi proti Košanski dolini.
Prva omemba in etimologija
[uredi | uredi kodo]Pivka se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1300 kot villa Sancti Petri super Piucha – Sveti Peter nad Pivko (reko in podoljem), leta 1498 preprosto kot Sveti Peter,[navedi vir] pozneje tudi kot Sveti Peter na Kranjskem (nemško Sankt Peter in Krain).
Leta 1952 je bilo na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, naselje preimenovano iz »Šent Peter na Krasu« v »Pivka« po reki in podolju.[5][6][3][7]
Leta 2000 je bil izveden posvetovalni referendum o preimenovanju naselja Pivka v njegovo prvotno ime Šempeter na Pivki, vendar je bil predlog s 73,6 odstotki zavrnjen. Naselje je tako ohranilo ime Pivka.[8]
Pomen in geografska lega
[uredi | uredi kodo]Pivka je poleg Postojne najpomembnejše središče tega (zahodnega) dela Notranjske. Naselje ima ugodno prometno lego ob prehodu iz Pivške doline v Košansko dolino oz. v porečje reke Reke. V naselju je križišče cest, ki vodijo proti Divači, Ilirski Bistrici in Snežniškemu pogorju. Od nekdanje železniške proge Ljubljana–Trst (danes Ljubljana–Sežana–d. m.) se tu odcepi leta 1873 zgrajena proga do Ilirske Bistrice in naprej proti Reki. Naselje se od prevala med Orlekom (653 mnm) in Kerinom (655 mnm), kjer je železniška postaja, širi ob cesti proti dnu kotline, do polj ob ponikalnici Pivki in naprej proti Petelinjam.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na Primožu in na Gradišču nad železniško postajo so vidni ostanki železnodobnih naselbin.
Zaradi ugodne prometne in strateške lege so Italijani med svetovnima vojnama tu zgradili več vojašnic, na strateško pomembnih vrhovih nad Pivko pa številne utrdbe, ki so bile sestavni del Alpskega obrambnega zidu, ki se je raztezal vse od Genovskega zaliva do Kvarnerja. Ravno Pivka in bližnje vojašnice v Hrastju so bile najbolj utrjeni deli vzhodnega dela alpskega zidu. Vojašnice je kasneje zasedla jugoslovanska vojska. Zdaj so preurejene v muzej oziroma Park vojaške zgodovine Pivka.
Industrializacija
[uredi | uredi kodo]
Prvo veliko spremembo, tudi v zvezi s prevozi in obrtjo, je pomenila zgraditev Južne železnice leta 1856, ki je prebivalce povezala predvsem s Trstom. Leta 1934 je rodbina Windischgrätz v kraju kupila propadlo žago.[9] Knez Eduard Vinzenz Windisch-Graetz se je oktobra 1935 z družino iz Konjic preselil v Pivko, kjer je prevzel vodenje žage.[9] Pod njegovim vodstvom (znotraj družinskega podjetja SICLA)[10] so leta 1937 pričeli proizvajati lesene vezane plošče,[11] tovarna (po vojni znana kot Javor Pivka), pa je bolj ali manj uspešno delovala do leta 1943 in bila kasneje, kot vse rodbinsko premoženje, podržavljena. Tovarna je pomenila začetek industrializacije na Pivškem.
Mednarodno povezovanje
[uredi | uredi kodo]Prijateljska mesta/občine:
Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16019«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ Kulturni, Jure (31. oktober 2023). »Foto dokument: Pivka nekoč (19. in 20. stol.)«. Kulturno medijski center Slovenija. Pridobljeno 18. avgusta 2025.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)
- ↑ »Krajani za sedanje ime Pivke«. 24ur.com. 24ur.com. 17. september 2000. Pridobljeno 10. maja 2026.
- 1 2 Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 88. COBISS 52410112.
- ↑ Lotti Henley Windisch-Graetz (2002). Granny's Stories. Lotti Henley Windisch-Graetz. str. 85.
- ↑ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 66. COBISS 52410112.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana , 1996, (COBISS)