Severna Italija
Severna Italija | |
|---|---|
| 45°30′N 10°30′E / 45.500°N 10.500°E | |
| Država | |
| Dežele | |
| Površina | |
| • Skupno | 12.031.272 km2 |
| Prebivalstvo (2025)[2] | |
| • Skupno | 27.521.524 |
| • Gostota | 2,3 preb./km2 |
| Jeziki | |
| – uradni jezik | italijanščina |
| – uradne jezikovne manjšine[3] | |
| – regionalni jeziki | |
Severna Italija (italijansko Italia Settentrionale, Nord Italia, Alta Italia) je geografska in kulturna regija v severnem delu Italije.[4][5] Italijanski nacionalni statistični inštitut jo opredeljuje kot regijo, ki obsega štiri severozahdne dežele – Piemont, Dolino Aoste, Ligurijo in Lombardijo – ter štiri severovzhodne dežele – Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južno Tirolsko, Benečijo, Furlanijo - Julijsko krajino in Emilijo - Romanjo.[6]
S 27,5 milijona prebivalcev na površini 120312,72 km2 ta regija obsega približno 40 odstotkov Italije in zajema 46 odstotkov italijanskega prebivalstva.[2][1] V tej regiji sta dve italijanski največji velemestni območji, Milano in Torino. BDP Severne Italije je bil leta 2021 ocenjen na 1 bilijon €, kar pomeni 56,5 odstotka italijanskega gospodarstva.[7]
Severna Italija ima bogato in edinstveno kulturo.[8] V regiji je sedemintrideset od petinsedemdesetih krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji. Tu se govorijo retoromanski in galoitalski jeziki, v nasprotju z italo-dalmatinskimi jeziki, ki se govorijo drugod v Italiji. Beneščina se včasih šteje za del italo-dalmatinskih jezikov, nekatere pomembne publikacije, npr. Ethnologue (na katerega se sklicuje Unescova stran o ogroženih jezikih) in Glottolog, pa jo opredeljujejo kot galoitalski jezik.[9][10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011« (v italijanščini). Nacionalni inštitut za statistiko (Italija) (ISTAT).
- 1 2 »Resident population«. ISTAT.
- ↑ »Legge 482«. Webcitation.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 17. oktobra 2015.
- ↑ Castagnoli, Adriana (2004). Culture politiche e territorio in Italia: 1945–2000. Milano: Angeli. str. 34. ISBN 978-8846452337.
- ↑ Mangiameli, Stelio (2012). Il regionalismo italiano tra tradizioni unitarie e processi di federalismo. Milano: Giuffrè. ISBN 978-8814174131.
- ↑ »Italy 2022 Statistical Yearbook« (PDF) (v italijanščini). Nacionalni inštitut za statistiko (Italija). str. IX. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
- ↑ »Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions«. Eurostat. Pridobljeno 18. oktobra 2023.
- ↑ Allen, Beverly; Russo, Mary (1998). Revisioning Italy: national identity and global culture. Minneapolis: University of Minnesota Press. str. 257. ISBN 978-0816627264.
- ↑ »Venetian«. Ethnologue.
- ↑ »Glottolog 4.2.1 – Venetian«. glottolog.org.